To vprašanje je vsekakor zelo pogosto za lastnike podjetij in upravne odbore, ki se odločijo za izvajanje sistema za prijavo nepravilnosti. Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu oseb, ki poročajo o kršitvah prava Unije (t. i. direktiva o zaščiti nepravilnosti) je začel veljati leta 2021 - za podjetja z več kot 250 zaposlenimi, do leta 2023 pa se bo uporabljal tudi pri pravnih osebah v zasebnem sektorju z manj kot 250 zaposlenimi. Zato je treba upoštevati vse več subjektov kateri sistem za prijavitelja nepravilnosti naj uvede za svoje poslovanje. Zato se pojavljajo številna vprašanja - tudi, kakšne so prednosti takšne funkcionalnosti? Bi ga bilo treba uvesti samo zato, ker to narekuje zakon?
Strogost - močan argument
Tržne študije držav, v katerih že več let veljajo predpisi o prijaviteljih nepravilnosti, kažejo, da to ni le velika korist za zaposlene v določenem podjetju ki se po zaslugi zakona o žvižgačih počutijo varnejše in bolj samozavestne na svojem delovnem mestu. To je tudi velika korist za delodajalce samih.
Ocene, izvedene v zvezi s tem vprašanjem, so pokazale, da v Švici - državi, ki je močno razvita v smislu prijavljanja nepravilnosti - izgube, ki jih povzročijo gospodarske goljufije, ki so jih opravili prevaranti, v povprečju znašajo 7% dohodka podjetja, v katerem so zaposleni. Finančna poneverba, korupcija ali tatvina so med glavnimi razlogi za velike izgube podjetij. Na primer, uspešno podjetje s prihodki v višini 100 milijonov evrov bi izgubilo kar 7 milijonov evrov letno! Spomnimo se, da se te izgube čutijo ne le za velika podjetja. Tudi pri manjših, ki delujejo v drugačnem obsegu, so finančne goljufije velik problem. Zato tudi zagotavljanje zaposlenim z varnim informativnim kanalom če bodo lahko poročali o kakršnih koli nepravilnostih ali nezakonitih dejanjih drugih v podjetju, je tudi v interesu delodajalca. To je tako ne le obveznost, ki jo nalaga zakon - gre tudi za primerno dejanje, ki prosi naš smisel.
