Ali sistemi prijaviteljev nepravilnosti prinašajo kakšno korist mojemu podjetju?

Delite
Ali sistemi prijaviteljev nepravilnosti prinašajo kakšno korist mojemu podjetju?

To vprašanje je vsekakor zelo pogosto za lastnike podjetij in upravne odbore, ki se odločijo za izvajanje sistema za prijavo nepravilnosti. Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu oseb, ki poročajo o kršitvah prava Unije (t. i. direktiva o zaščiti nepravilnosti) je začel veljati leta 2021 - za podjetja z več kot 250 zaposlenimi, do leta 2023 pa se bo uporabljal tudi pri pravnih osebah v zasebnem sektorju z manj kot 250 zaposlenimi. Zato je treba upoštevati vse več subjektov kateri sistem za prijavitelja nepravilnosti naj uvede za svoje poslovanje. Zato se pojavljajo številna vprašanja - tudi, kakšne so prednosti takšne funkcionalnosti? Bi ga bilo treba uvesti samo zato, ker to narekuje zakon?

Strogost - močan argument

Tržne študije držav, v katerih že več let veljajo predpisi o prijaviteljih nepravilnosti, kažejo, da to ni le velika korist za zaposlene v določenem podjetju ki se po zaslugi zakona o žvižgačih počutijo varnejše in bolj samozavestne na svojem delovnem mestu. To je tudi velika korist za delodajalce samih.

Ocene, izvedene v zvezi s tem vprašanjem, so pokazale, da v Švici - državi, ki je močno razvita v smislu prijavljanja nepravilnosti - izgube, ki jih povzročijo gospodarske goljufije, ki so jih opravili prevaranti, v povprečju znašajo 7% dohodka podjetja, v katerem so zaposleni. Finančna poneverba, korupcija ali tatvina so med glavnimi razlogi za velike izgube podjetij. Na primer, uspešno podjetje s prihodki v višini 100 milijonov evrov bi izgubilo kar 7 milijonov evrov letno! Spomnimo se, da se te izgube čutijo ne le za velika podjetja. Tudi pri manjših, ki delujejo v drugačnem obsegu, so finančne goljufije velik problem. Zato tudi zagotavljanje zaposlenim z varnim informativnim kanalom če bodo lahko poročali o kakršnih koli nepravilnostih ali nezakonitih dejanjih drugih v podjetju, je tudi v interesu delodajalca. To je tako ne le obveznost, ki jo nalaga zakon - gre tudi za primerno dejanje, ki prosi naš smisel.

Morda vas bo zanimalo tudi